Tlaki v visokoregalnih skladiščih

 

UVOD

Skladiščni sistem visokoregalnih skladišč sestavljajo različni elementi, ki morajo izpolnjevati določene tehnične pogoje in zahteve: regali, hodniki, skladiščni predprostor in transportne naprave.

Ko se za transport in oskrbovanje regalov uporabljajo viličarji (na primer viličarji z bočnim pomikom, viličarji z vrtljivimi vilicami ali komisionirni viličarji), je eden izmed glavnih pogojev za nemoteno in tekoče delovanje skladišča kakovosten in po zahtevah izveden tlak na regalnih hodnikih.

Regalni hodniki so poti za uporabljanje regalov v skladiščnem prostoru. Lahko so široki: ko je regalni hodnik vsaj 1000 milimetrov širši od širine transportne naprave z bremenom – ali ozki: ko je varnostna razdalja manjša od 1000 milimetrov. V obeh primerih veljajo za kakovost tlakov v hodniku zelo stroge zahteve. Od njihove izpolnitve je odvisno, ali bodo transportne naprave delovale varno in učinkovito, brez zastojev in okvar.

Pogoj za funkcionalnost skladišča je tudi kakovostno izvedena talna plošča, ne samo na območju regalnih hodnikov, temveč tudi regalov in skladiščnega predprostora.

V nadaljevanju navajamo osnovne zahteve za kakovostno izvedbo talne plošče v skladišču ter za zaključne tlake v regalnih hodnikih in skladiščnem predprostoru.


Nosilna konstrukcija (TALNA PLOŠČA)

Talna nosilna konstrukcija skladišča je večinoma armiranobetonska ali mikroarmirana betonska plošča. Njene dimenzije in mehanske lastnosti uporabljenega betona se določijo na podlagi statičnega izračuna, ločeno za obremenitve pod regali in na transportnih poteh.

Zelo pomemben pogoj, ki ga mora izpolniti talna plošča, je, da med njeno uporabo ne bo prišlo do njenega posedanja ali deformacij. Zato je v okviru statičnega izračuna in dimenzioniranja plošče treba navesti tudi pogoje, ki jim mora zadostiti podlaga, torej temeljna tla pod ploščo.

Ob preureditvi skladišča v visokoregalno skladišče je tako pred njenim načrtovanjem treba preveriti nosilnost talne plošče in temeljnih tal.

Talna plošča na območju regalov in transportnih poti mora imeti čim manj fug. Te namreč pomenijo morebitno mesto poškodb predvsem na transportnih poteh (krušenje vogalov, različno posedanje plošč …). Zato je eno temeljnih vodil pri projektiranju talne plošče tudi to, da se plošča izvede v čim večjih poljih, s čimer se zmanjša dolžina fug na minimum. To pa pomeni, da je že v fazi projekta treba natančno opredeliti velikosti polj ter s tem razporeditev dilatacijskih fug in navideznih reg. Vzdolžne dilatacijske fuge naj bodo zunaj regalnih hodnikov. Prečne dilatacijske fuge, ki jih velikokrat ne moremo predvideti zunaj regalnih hodnikov, pa je treba načrtovati tako, da na njih med transportom ne prihaja do udarov in s tem motenj pri prehodu viličarjev. Zato je prečnim fugam treba posvetiti posebno pozornost. Priporoča se uporaba dilatacijskih vložkov, ki zagotavljajo dilatiranje konstrukcije brez poškodb.
Če želimo zmanjšati število dilatacij in povečati površino polj, moramo določiti oziroma omejiti stopnjo krčenja betona. Projekt mora kvantitativno opredeliti krčenje ter podati sestave in pogoje vgradnje in nege betona, s pravilno pripravo betona in izvedbo plošče pa zagotoviti, da projektirane vrednosti krčenja ne bodo presežene.

Glede na postavljene pogoje in izkušnje pri gradnji visokoregalnih skladišč je za izvedbo talnih plošč pravzaprav najprimernejša uporaba mikroarmiranih betonov z omejeno stopnjo krčenja (neskrčljivi betoni). Kot mikroarmatura se uporabljajo predvsem jeklena vlakna z dodatkom ali brez dodatka polimernih vlaken oziroma mineralnih dodatkov, ki zagotavljajo večjo izkoriščenost in s tem večjo učinkovitost jeklenih vlaken. Betoni, ojačani z jeklenimi vlakni, so se izkazali kot zelo dobra rešitev še zlasti na transportnih poteh, kjer so obremenitve največje. Tu sta poleg upogibnih in strižnih trdnosti betona še zlasti pomembni žilavost in odpornost proti udaru oziroma utrujanju, kar lahko brez nadaljnjega dosežemo s pravilno izbiro vrste, dolžine in količine jeklenih vlaken.

Pri načrtovanju talne plošče je pomembna tudi pravilna razporeditev oziroma lega jaškov in kanalov. Ti morajo ležati zunaj transportnih poti in območja regalnih stojk z varnostno razdaljo najmanj 20 centimetrov od stojke.


ZAKLJUČNI TLAK

Kakovost zaključnega tlaka je bistvena za nemoteno delovanje vsakega, še posebno visokoregalnega skladišča. Gre predvsem za zaključni tlak na območju transportnih poti in skladiščnega predprostora. Zaključni tlak mora doseči zahtevane mehanske in fizikalne lastnosti ter ravnost.

Pogoji kakovosti zaključnega tlaka
Zaključni tlak mora izpolnjevati številne pogoje, od katerih so še zlasti pomembni:

•    visoka tlačna in upogibna trdnost – na transportnih poteh imamo opraviti z razmeroma visokimi specifičnimi pritiski pod kolesi viličarjev. DIN 18 560 za povprečno tlačno trdnost uporabljenega materiala predpisuje vrednosti vsaj 70 megapascalov oziroma za povprečno upogibno trdnost 9 megapascalov;
•    odpornost proti abraziji;
•    visoka udarna žilavost;
•    dobra sprijemljivost zaključnega tlaka z nosilno podlago;
•    napetosti v materialu morajo med obremenitvami ostati v tako imenovanem elastičnem območju, material se torej ne sme plastično deformirati.

Poleg tega mora biti zaključni tlak neprašen. Odporen mora biti proti oljem in mastem, ki ga lahko med delovanjem transportnih naprav kemično obremenijo. Zelo pomembna je površinska hrapavost (gladkost) tlaka, saj pomembno vpliva na dolžine zavornih razdalj.

Določeni pogoji se nanašajo tudi na vzdrževanje zaključnega tlaka, predvsem kar zadeva uporabo sredstev za čiščenje in negovanje tlakov. Sredstva, ki bi povzročila čezmerno gladkost in s tem podaljšanje predpisanih zavornih razdalj, niso dovoljena.


RAVNOST

Glavni pogoj za varno in nemoteno vožnjo in uporabo viličarjev v visokoregalnem skladišču je ravnost zaključnih tlakov na voznih poteh – hodnikih. Zahteve glede ravnosti oziroma dovoljene tolerance na hodnikih visokoregalnih skladišč so med vsemi vrstami tlakov najostrejše. Ravnost namreč odločilno vpliva na dovoljene hitrosti transportnih naprav – viličarjev, na mirnost vožnje in natančnost umeščanja palet. Prevelika odstopanja od ravnosti tako lahko povzročajo trke palet z regalno konstrukcijo, premike in rušenje materiala na paletah ter nevarne in močne tresljaje na transportnih sredstvih.

Že vsaka najmanjša neravnost, luknja ali udrtina v tlaku glede na velike višine transportnih sredstev, še zlasti pri vožnji z dvignjenimi tovori, povzroči zelo velike čelne ali bočne pomike na vrhu vodil transportnega sredstva.

Pri nas se glede ravnosti tlakov na transportnih poteh največkrat upoštevajo zahteve, ki jih postavlja nemški standard DIN 15185, zunaj transportnih poti pa se navadno upoštevajo vrednosti, ki jih navaja DIN 18202 za tlake s povišanimi zahtevami.

Te zahteve so:

Preglednica 1: Tolerance ravnosti na tlakih – DIN 18202

Vrsta tlaka                                                                                                                        Mejne vrednosti odstopanj (v mm) glede na razdalje med mernimi točkami (v mm)
 01  01  04  10  15
Podložni beton  10  15  20  25  30
 Površinsko nezaključene betonske površine, kot so podlage za estrihe, obloge iz keramičnih in kamnitih plošč. Dokončane betosnke površine za manj zahtevne namene (na primer kleti ali nezahtevna skladišča)  05  08  12  15  20
 Dokončane površine, denimo zaključni estrihi, estrihi kot podlaga za lepljenje talnih oblog, keramičnih ploščic  02  04  10  12  15
 Dokončane površine tlakov s povišanimi zahtevami, na primer samorazlivni tlaki  01  03  09  12  15

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Preglednica 2: Tolerance ravnosti na tlakih hodnikov prečno na vozni pas – DIN 15185

                                                                                                                       Dovoljena višinska razlika h (v mm) na širini koloteka S med zunanjimi slednimi klesi Sp (v mm)
(S) do 1,0 m 1,0 – 1,5m 1,5 – 2,0m 2,0 – 2,5 m
Višina dviga transportne naprave < 6 m 2,0 mm 2,5 mm 3,0 mm 3,5 mm
Višina dviga transportne naprave > 6 m 1,5 mm 2,0 mm 2,5 mm 3,0 mm

 

 

 

 

Preglednica 2: Tolerance ravnosti na tlakih hodnikov vzdolž voznega pasu – DIN 15185

                                                                                                                       Dovoljena višinska razlika h (v mm) vzdolž kolesnih sledi Sp pri razmiku merilnih mest (v mm)
(Sp) 1,0 m 2,0 m 3,0 m 4,0 m
Za vse transportne naprave neglede na višino dviga 2,0 mm 3,0 mm 4,0 mm 5,0 mm

 

 

 

 

Slika:


H – višinska razlika
S – širina koloteka
Sp – kolesna sled

 

 

 

 

 

 

 
Poleg navedenih toleranc je na hodnikih treba upoštevati tudi pogoje glede dovoljenih neravnosti (valovitosti) tlaka na kratkih razdaljah. Z upoštevanjem teh zahtev želimo namreč preprečiti guganje viličarja, ki prav tako lahko pomeni veliko motnjo pri delovanju. Dovoljeno odstopanje zaključnega tlaka na razdalji 10 centimetrov naj ne bi presegalo višine 1 milimetra.

Meritve, s katerimi dokazujemo doseženo ravnost zaključnega tlaka, se opravijo po standardu DIN 18202.


Elektroprevodnost

Velikokrat se od zaključnega tlaka v regalnih skladiščih na območju hodnikov in skladiščnih predprostorov zahteva tudi ustrezna elektroprevodnost. Med vožnjo transportnih naprav namreč nastajajo elektrostatični naboji, ki lahko ogrozijo varnost in motijo delovanje elektronske opreme skladiščnih in transportnih naprav.

Da bi preprečili nastanek elektrostatičnih nabojev, odvodna upornost tlaka ne sme presegati 10 megaohmov. Pri skladiščenju vnetljivih in eksplozivnih snovi so te zahteve še ostrejše.


Materiali in postopki za izvedbo

Kot je razvidno iz navedenega, so pogoji, ki jim mora zadostiti zaključni tlak v hodnikih in skladiščnih predprostorih visokoregalnih skladišč, izredno zahtevni. V celoti jih izpolnjujejo polimerni materiali, med katerimi se največkrat uporabljajo tisti na osnovi epoksidnih smol.

Načeloma zaključni tlak sestavljajo tri osnovne plasti:
•    kontaktni sloj (preimer), ki naj bi zagotovil dobro sprijemljivost zaključnega tlaka s podlago;
•    izravnalni sloj, ki omogoča doseganje zahtevanih ravnosti in ustrezne trdnostne lastnosti zaključnega tlaka;
•    zaključni sloj, ki naj bi zagotovil primerno odpornost proti obrabi, neprašnost, elektroprevodnost ter v sodelovanju z izravnalnim slojem tudi ustrezne trdnosti in odpornost proti udaru.

Pri sanaciji tlakov, pri katerih je zaradi velikih odstopanj od zahtevane ravnosti potrebna izravnava v večjih debelinah, se za to uporabljajo tudi cementno vezani materiali visokih zmogljivosti (polimerizirani in z jeklenimi vlakni ojačani betoni in malte ).

Glede na izredno stroge zahteve glede ravnosti zaključnih tlakov na hodnikih je poleg primerne izbire materialov odločilnega pomena tudi izvedba. Ta zahteva določene posege, ki pri izvedbi drugih tlakov niso potrebni oziroma ne vplivajo toliko na končno kakovost tlaka. Gre predvsem za pravilno izbiro postopka izravnave (sistem vgrajevanja s predhodno nameščenimi vodili) in kontrolo ravnosti (laserska tehnika) že med izvajanjem del.

V zadnjem času se za doseganje ravnosti namesto preplastitev uporablja tudi postopek rezkanja in brušenja talne plošče. Z lasersko vodenimi roboti se talna plošča zbrusi do zahtevanih ravnosti.


SKLEP

Tlaki v hodnikih in skladiščnih predprostorih visokoregalnih skladišč so gotovo tehnološko najzahtevnejše območje pri izvedbi tlakarskih del. Visoke zahteve glede mehanskih lastnosti, predvsem pa ravnosti narekujejo kakovostno projektiranje in izvedbo, še zlasti pa pravilen izbor materialov in tehnoloških postopkov izvedbe. Zahteve narekujejo tudi visoko specializiranost in izkušenost ekipe za izvedbo, pa tudi ustrezen nadzor kakovosti uporabljenih materialov in opravljenih del, še zlasti ravnosti zaključnega tlaka.

 

Osnovni vir
Iztok Leskovar, univ. dipl. inž. grad.
IRMA, Institut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana

Viri
ACI Committee 302 (1998) Guide for Concrete Floor and Slab Construction. ACI Manual of Concrete Practice,  2. del. 302.1R-1 – 65.
ACI Committee 201 (1998) Guide to Durable Concrete. ACI Manual of Concrete Practice, 1. del. 201.2R-1 – 41.
Seidler P. ur. (2004) [1999], [1995] Proc. 2nd Int. Coll. Industrial floors 91, TAE Esslingen/Stuttgart.
DIN 15 185
DIN 18 202

Vas zanima nakup, najem ali servisiranje viličarja?

Pošljite nam povpraševanje

Zaupajo nam

NLB d.d.
Mikrografija
Sanolabor
Porsche
Lesnina
Tosama
© 2017 - 2020 Seevil d.o.o., vse pravice pridržane. | Piškotki